Med za krepitev imunske odpornosti – da ali ne?

To naravno živilo iz nektarja ali rastlinske mane pridelujejo medonosne čebele (latinsko Apis mellifera). Čebele v panju nektar ali mano obdelajo, zgostijo, ji primešajo izločke lastnih žlez ter jo nato shranijo v celice satja, od koder nato med pridobijo s centrifugiranjem. Danes na svetu obstaja več kot 300 različnih vrst medu, ki se običajno imenuje po rastlini, na kateri so čebele nabirale nektar ali rastlinsko mano. Pomembne slovenske vrste medu so akacijev, lipov, cvetlični, gozdni, smrekov, kostanjev, hojev in regratov med ter med oljne ogrščice. Mineralno najbolj bogat je kostanjev med, katerega vsebnost mineralnih snovi je do 1,3 %.

Med ima številne koristi

Med je hranilno in energijsko bogato naravno živilo, ki vsebuje več kot 200 različnih sestavin. Za ljudi je idealen vire energije, saj vsebuje veliko enostavnih sladkorjev (do 80 %), številne organske kisline in vitamine (B1, B2, B6, C, biotin ter folna, pantotenska in nikotinska kislina) ter minerale (železo, natrij, baker, kalcij, magnezij, fosfor, selen idr.). Med vsebuje tudi nekatere encime, hormone in druge biološko aktivne snovi, zaradi katerih ima številne koristi za zdravje ljudi. Zaradi vsebnosti encima, ki povzroča tvorbo vodikovega peroksida, ta pa deluje protibakterijsko, med uniči večino mikroorganizmov. Poleg tega uživanje medu izboljša izkoriščanje nekaterih drugih snovi iz hrane v telesu, uporablja se kot konzervans za konzerviranje živil, je dobro pomirjevalo in služi za zdravljenje okuženih ran.

Med varuje tudi pred številnimi bakterijami in nekaterimi glivicami, saj pospešuje celjenje ran, vnetij in opeklin. Ker ima pomirjevalne učinke, omogoča boljši in globlji spanec. Zmanjšuje tudi kašelj in olajša dihanje, zato je njegovo zmerno uživanje še posebej priporočljivo za lajšanje simptomov prehlada, hripavosti in vnetja grla, za povrh pa lajša tudi težave pri astmi. Pomaga tudi pri blaženju mišičnih krčev, lajša prebavni proces, blaži zgago, razjede na želodcu ali  dvanajstniku ter deluje rahlo odvajalno, saj krepi gibljivost črevesja. V pomoč je tudi jetrom pri presnovi ogljikovih hidratov in obdelavi strupov, na sploh pa ima pomembno vlogo pri obrambi organizma proti prostim radikalom.

Uživanje medu je primerno za vse ljudi, tudi nosečnice in doječe matere, starejše in športnike. Ker gre za sladko živilo se svetuje omejitev vnosa le sladkornim bolnikom. Medu prvo leto življenja naj ne uživajo tudi dojenčki, saj lahko ta vsebuje bakterijo Clostridium botulinum, ki pri dojenčku povzroči botulizem, ki je zelo nevarna okužba prebavnega trakta. Načeloma pa ob raznoliki in uravnoteženi prehrani deluje redno uživanje medu pozitivno na zdravje.

Najboljši je domač slovenski med

Ne glede na vse pozitivne lastnosti medu je pomembno, da je med, ki ga uživamo, kakovosten, saj sicer naredimo več škode kot koristi svojemu zdravju. Na tem mestu velja izpostaviti razlike med domačim medom in medom, kupljenim v trgovini. Trgovine danes namreč ponujajo veliko različnih vrst medu različnih pridelovalcev slovenskega in tujega porekla. Med na policah trgovin je po večini predelan oz. procesiran med, ker gre po pridelavi še skozi določene dodatne procese, kot je na primer pasterizacija. To je proces, v katerem se med izpostavi zelo visokim temperaturam, njegov namen pa je podaljšanje roka trajanja in izogib kristalizaciji medu. Kristalizacija medu je poenostavljeno strjevanje medu, pri čemer se glukoza in fruktoza ločita. Kristalizacija je normalen pojav pri vseh vrstah medu, prepoznamo pa jo po tem, da se v kozarcu medu spodaj naredi kristalizirana plast glukoze, zgoraj pa tekoča plast fruktoze. S kristalizacijo med ne izgubi na svoji hranilni vrednosti. Poleg tega je procesiran med v postopku pasterizacije s segrevanjem osiromašen vseh svojih dobrih sestavin, torej vitaminov, mineralov in encimov. Med po pasterizaciji torej nima več nobene hranilne vrednosti in tako predstavlja le še enega od številnih sladil, ki jih je moč najti na trgu. Mnoga podjetja z željo po zaslužku čistemu medu dodajajo tudi sladkor, vodo in različne ojačevalce okuse ter aditive, kar je daleč od naravnega produkta.

Dober med je tisti, ki je bil pridelan skladno z dobro čebelarsko prakso in ni bil podvržen pretirani ali nedovoljeni manipulaciji med potjo od čebelarja do naše omare. To torej strnjeno pomeni, da med ni bil daljši čas izpostavljen višjim temperaturam, ki bi vplivale na poslabšanje parametrov kakovosti ali da je bilo medu karkoli dodano ali odvzeto. V Sloveniji je najbolj zdravo uživati slovenski med kontrolirane kakovosti. Slovenski med odlikuje nizka vsebnost vode, ki je po podatkih NIJZ v povprečju manj kot 18,6 % (in ne 20 % kot sicer dovoljuje nacionalni pravilnik o medu in evropska zakonodaja), kot posledica čebelarske prakse in naravnih danosti, kar pomeni, da je verjetnost, da bo tak med zavrel, bistveno manjša. Domač slovenski med je pridelan izključno na ozemlju Slovenije, pri čemer smejo čebelarji čebelariti le z avtohtono čebelo, kranjsko sivko, in so podvrženi dodatnemu nadzoru. Kot zanimivost naj navedemo, da je Slovenija velika porabnica medu, saj letno porabimo nekaj več kot kilogram medu na prebivalca.

Ker se zavedamo koristi in prednosti kvalitetnega domačega medu, smo ga za vas vključili tudi v našo ponudbo. Na voljo so štiri različne vrste domačega medu v dveh različnih pakiranjih. Za več informacij kliknite TUKAJ.

Kategorije