Iskrena izpoved: Posel, kjer solata je zlato

»Kaaaaj??? Solata 3 € za kilogram, pa saj ni zlata!« so bile besede, ki smo jih bili deležni na lokalni tržnici in so nas spodbudile, da danes z vami delimo tale zapis. Ko že misliš, da si navajen vseh negativnih komentarjev in kritik, ker ljudje pač ne poznajo ozadja tvojega dela, pa se zaveš, da nekje globoko vseeno zaboli in si želiš povedati na glas.

»Draga gospa, za nas solata je zlata.« Naj vam razložimo, zakaj. Zlato je denar že več tisoč let, saj so ga naši predniki kot valuto začeli uporabljati že stoletja pred našim štetjem. Tako kot so ga stari Rimljani in Grki uporabljali za nakup raznih materialnih stvari, tako mi danes uporabljamo denar. Da pa pridemo do denarja, moramo za to nekaj narediti. Nekateri zanj prodajo svoj čas, drugi znanje, tretji talent, mi pač prodajamo solato. Redki so tisti, ki v službe hodijo brez plačila, zastonj delijo svoje znanje ali kažejo svoje talente, tako tudi mi ne moremo prodajati svoje solate oziroma pridelkov pod ceno, ki nam ne prinese niti minimalnega dohodka.

Ni važno, ali je zlato, denar ali solata. Zlato je samo kovina, denar je samo papir in solata je samo zelenjava, vse dokler katerega izmed njih ne unovčimo in zamenjamo za stvari, ki jih potrebujemo, da živimo. In ravno iz tega razloga zlato je denar, denar je zlato, prav tako pa je za nas solata zlata in nam predstavlja vir dohodka, s katerim se preživljamo.

Zavedamo se, da je morda včasih težko razumeti, zakaj so v trgovinah cene nižje kot na lokalnih tržnicah ali zakaj imajo lahko nekateri kmetje nižje cene od drugih. Cena je odvisna od težavnosti načina pridelave in posledično same kvalitete pridelkov. Pa poglejmo nekaj dejstev, zakaj so cene lokalnih, malih pridelovalcev nekoliko višje od večjih oziroma tujih.

PRIDELAVA BREZ UMETNIH GNOJIL IN PESTICIDOV TER SKRB ZA NARAVO IN ČLOVEKA

Šele ko se odločiš, da boš prideloval na naravi in človeku prijazen način, brez umetnih gnojil in pesticidov ugotoviš, v kaj si se spustil. Ko zaradi neugodnih vremenskih razmer ne raste, ko pride bolezen, ko ne veš, kaj bi, saj se zavedaš, da je tvoj prihodek odvisen od pridelka, ki ga ne bo in je edini nasvet, ki ga dobiš tako od soseda, znanca ali svetovalca za kmetijstvo »pošpricaj« pa bo vse super, potem vidiš, da včasih pot in vizija, ki si si jo zastavil, ni enostavna. Pridelava, kjer ustvarjaš kakršnekoli umetne pogoje, je enostavnejša in zato tudi cenejša.

NEPRIMERLJIVA KVALITETA

Zelenjava, ki zraste na zemlji, pod milim soncem, brez umetnih gnojil in pesticidov, ima dejansko višje hranilne vrednosti, zaradi česar je tudi dobila titulo ene najbolj pomembnih sestavin v naši prehrani. Tega pri umetno vzgojeni zelenjavi ne moremo trditi in je vse prej kot zdrava. Po naših podatkih naj bi se pri takšnem načinu pridelave izgubilo kar 60 % vseh hranil, je pa seveda bolj enostavno in posledično ceneje. Splošno znano je, da hrana, ki jo vnesemo v telo, zelo vpliva na naše zdravje oziroma pojav bolezni. Pravijo, da si zdravja ne moremo kupiti, pa lahko, kupimo si ga lahko še preden zbolimo. Za razmisliti.

ROČNO DELO in »DRAGA DELOVNA SILA«

Ko si majhen, si žal ne moreš privoščiti enormno dragih strojev oziroma ti na splošno stroji pri sonaravni pridelavi zelenjave ne pridejo toliko v poštev. Tako si primoran delati na roke, kar poleg ogromno energije vzame tudi veliko več časa. V tujini agrikulturne velesile ta izziv rešujejo z izkoriščanjem migrantov, ki za majhen denar z izpostavljenostjo pesticidom tvegajo svoje zdravje, da lahko preživijo, mi pa, da lahko kupujemo ceneje. Pri nas pojem »čista vest« na srečo še ni pozabljen.

ODVISNOST OD VREMENA

Mile zime, spomladanske zmrzali, neurja s točo, suše ali pretirani nalivi. Narava vrača udarec. Z našim uničevanjem planeta, nam tudi sama narava zadnja leta precej uniči. Pomislite, koliko »nenormalnega« vremena je v zadnjem času, ki ga v preteklosti ni bilo. In vse to vpliva tudi na naše pridelke. Mile zime ne uničijo škodljivcev, sadjarje prizadene pozeba, vso zelenjavo ti v nekaj sekundah uniči toča, da o moči vode ne govorimo. Pri gojenju pod plastiko teh težav ni, ni pa tudi kvalitete in je tako lahko ceneje.

ZAVAJAJOČ MARKETING

Ko se odločiš, da boš kmetoval, ti velikokrat zmanjka časa za ostale pomembne elemente posla, kot sta marketing in prodaja. Tako si vesel, če ti uspe vsaj pokazati, kaj si pridelal, za kakšne zavajajoče marketinške trike pa ti že zmanjka časa. Niti, roko na srce, niso najbolj pošteni. Bodite pozorni. Marsikdaj (ne pa vedno) je v trgovinah samo na videz ceneje. Če je 100 g solate v AKCIJI samo 1 € lepo zapakirano, še ne pomeni, da je tudi poceni. To je še vedno 10 € za kilogram, le da ni tako predstavljeno. Na takšen način ti “spakira” slabo kvaliteto po visoki ceni vsak malo boljši marketer. Večji trgovci pa ne zaposlujejo malo boljših, zaposlujejo odlične in vse je lahko ceneje.

Zato, dragi človek, spoštuj malega pridelovalca. Res je, da so včasih cene višje, ki so pa višje samo, ker drugače ne moremo preživeti. Razumljivo je, da si vsi ne moremo privoščiti vsega in popolnoma nič ni narobe s tem, lahko pa spoštujemo. Spoštujemo na način, da ne dajemo neprimernih opazk, ki velikokrat bolj bolijo od žuljev na rokah in bolečin v hrbtenici. Na srečo živimo v svobodni državi, kjer se lahko vsak sam odloči, kaj so mu prioritete in za kaj bo porabil svoj denar. In prav je tako. Vse dokler se nekdo želi pokazati in te ne sili v nakup, ni storil nič slabega. Dal ti je samo priložnost, da tudi ti storiš nekaj za svoje zdravje. Bodi mu hvaležen ali pa preprosto ignoriraj. Mogoče še enostavno ni naš čas za sodelovanje.

Hvala za branje in vse dobro.

P.S. Da ne bo pomote, zapis ni namenjen »jamranju«, ampak naj služi zgolj kot predstavitev nekaterih dejstev, ki se skrivajo za našim delom in pa odgovor na razne (nepremišljene) kritike. Delo v naravi, pod soncem, na svežem zraku, svoboda, delo, kjer veš, da delaš nekaj dobrega za soljudi je nekaj najlepšega, harmoničnega in sproščujočega in več kot hvaležni smo za to.

Kategorije