Kakšna je razlika med konvencionalno, integrirano in ekološko pridelavo in kaj v našem primeru pomeni DOMAČE? POZOR! Ekološko še ne pomeni, da ni škropljeno!

Kot nam že pojasnjuje naslov, današnji čas zaznamujejo trije oziroma štirje načini kmetijske pridelave: konvencionalna, integrirana, ekološka in manj pogosto omenjena biodinamična. V nadaljevanju vam pojasnjujemo značilnosti in razlike ter tudi kaj lahko pričakujete, ko v naši spletni trgovini kupite izdelek z oznako domače.

Konvencionalna pridelava

Konvencionalna ali intenzivna pridelava se je pojavila nekje na začetku 20. stoletja z uvedbo kemizacije. Pri tej obliki kmetovanja je dovoljena uporaba gensko spremenjenih organizmov, tretirana semena, mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva.

Osnovni cilj intenzivne pridelave je čim večji pridelek, s čim manj vložka.

Takšni izdelki so cenovno najbolj dostopni in jih v naši trgovini ni mogoče najti.

Integrirana pridelava

Po navedbi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je integrirana pridelava naravi prijazen način pridelave kakovostne in zdrave hrane, ki v primerjavi s konvencionalnim poteka pod rednim nadzorom pooblaščenih certifikacijskih organov in pristojnega inšpektorata. Tovrstna pridelava daje prednost naravnim ukrepom in mehanizmom, ki zmanjšujejo negativne vplive kmetijstva na okolje ter zdravje ljudi.

Cilji integrirane pridelave so pridelava brez uporabe gensko spremenjenih organizmov, nadzorovana uporaba gnojil in fitofarmacevtskih sredstev, pospeševanje in ohranjanje biotske raznovrstnosti, prednost organskih gnojil pred mineralnimi gnojili ter kontrolirana pridelava in certificiranje pridelkov, kar daje potrošnikom zagotovilo, da proizvodi ustrezajo višjim standardom kakovosti in s tem zagotovitev pridelave zdravstveno neoporečne – varne in kakovostne hrane.

V Sloveniji se izvaja integrirana pridelava poljščin, sadja, grozdja in zelenjave.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poleg Pravilnika o integrirani pridelavi vsako leto izda tudi tehnološka navodila za integrirano pridelavo s katerimi zagotavljajo stalno kontrolo pridelave ter v skladu s predpisi izdajajo certifikate.

Izdelki integrirane pridelave spadajo v višji cenovni razred kot izdelki konvencionalne pridelave, vendar so še vedno ugodnejši, kot izdelki ekološke pridelave.

Izdelke s Certifikatom integrirana pridelava v naši ponudbi nimamo, imamo pa Certifikat Izbrana kakovost Slovenija za jabolka, breskve in marelice (marmelada). O njem smo že pisali v enem izmed predhodnjih člankov.

Ekološka pridelava

Ekološka pridelava, imenovana tudi biološka oziroma organska je posebna oblika kmetijske pridelave, ki poudarja gospodarjenje v sožitju z naravo in temelji predvsem na naravnih in v večji meri na preventivnih metodah za zatiranje škodljivcev. Ekološko pridelovanje zagotavlja pridelavo visoko kakovostne in varne hrane. Uporaba lahko topnih mineralnih gnojil, kemično sintetiziranih fitofarmacevtskih sredstev (pesticidov), gensko spremenjenih organizmov in proizvodov pridobljenih iz teh organizmov ter različnih regulatorjev rasti je pri tem načinu kmetovanja prepovedana.

Prav tako je v sistemu ekološkega kmetovanja zagotovljen stalen in transparenten nadzor nad pridelavo in predelavo teh pridelkov oziroma živil »od njive do krožnika« in s tem zajamčena večja varnost tistim potrošnikom, ki se za takšne pridelke oziroma živila odločijo.

Tako kmetje kot predelovalci morajo spoštovati ustrezne predpise, ki jih vsebuje uredba EU o ekološkem kmetijstvu. Podvrženi so nadzoru s strani nadzornih organov ali oblasti EU, ki zagotavlja, da izpolnjujejo predpise ekološke zakonodaje.

Izdelki ekološke pridelave spadajo med cenovno dražje izdelke. Ampak POZOR, če je nekaj ekološko še ne pomeni, da ni škropljeno. Je in to včasih celo bolj pogosto. Razlika je edino v pripravku, ki se za škropljenje uporablja.

V naši trgovini je mogoče naročiti ekološko pridelan krompir, paket ekoloških mok in žitaric ter ekološki paket olj in kisa. Spomladi tudi ekološko pridelane zelene šparglje.

Kaj pomeni DOMAČE?

Domače ni ne konvencionalno, ne integrirano in ne ekološko. Nima nobenega certifikata in nobenega uradnega nadzora. Je enostavno domače. Domače, pridelano na način, kot so pridelovali nekoč. Položi seme v zemljo in čakaj da zraste. Medtem upaj da pade kaj iz neba, bognedaj kaj trdega. Po potrebi si doma pripravi kakšno »škropivo« iz narave pobranih rastlin in sam sebe trdno prepričaj, da bo pomagalo. Predvsem pa delaj z ljubeznijo in vero, da če dobro delaš z naravo, ti bo dobro tudi vrnila.

Tako bi lahko na kratko opisali, kaj v našem primeru pomeni domač pridelek oziroma izdelek. Ampak res na kratko, za vsem skupaj stoji veliko dela in volje in poudarjamo, to je razlaga domačega v našem primeru. Velikokrat nam na raznih stojnicah ponujajo domače izdelke, zgodba doma pa popolnoma drugačna. Če je nekaj iz kmetije še ne pomeni, da je tako zelo domače oziroma pridelano na tako zelo naraven način. Samo v razmislek.

Če bi zgoraj opisano morali primerjati s kakršnimkoli uveljavljenim načinom pridelovanja, bi ga lahko najprej povezali z biodinamičnim načinom, katere izdelke lahko v raznih trgovinah najdete označene s certifikatom Demeter. Več o tem pa v katerem od prihodnjih člankov.

Naši DOMAČI izdelki so: sveža sezonska zelenjava, vložena zelenjava, sladki krompir, česen in nekatere marmelade.

In še nekaj. Članek je namenjen zgolj informiranju o različnih tipih pridelave oziroma kmetovanju in njihovem pomenu. Mnenja so deljena, katere izdelke naj potrošniki uporabljajo, je pa stvar posameznika in njegovih potreb oziroma želj.

Hvala za branje in lep dan še naprej.

Kategorije